V svetu napredne industrije se pojavlja nova realnost, ki je digitalno podprta, virtualno zasnovana in podatkovno natančna. Ta realnost se imenuje industrijski metaverse. Ni več vprašanje, ali je resničen, temveč, koliko časa si še lahko privoščimo, da ga ignoriramo.
Kaj sploh je industrijski metaverse?
Industrijski metaverse predstavlja naslednji evolucijski korak po digitalizaciji, avtomatizaciji in Industriji 4.0. Gre za ustvarjanje virtualnega okolja, ki natančno odraža fizično proizvodno okolje z uporabo podatkov v realnem času. V tem digitalnem prostoru lahko podjetja izvajajo simulacije, testirajo različne scenarije, se povezujejo z oddaljenimi ekipami in z umetno inteligenco analizirajo zapletene situacije, še preden se ti scenariji zgodijo v resničnem okolju.
Pri tem imajo ključno vlogo tako imenovani digitalni dvojčki, ki so drugače povedano digitalne replike strojev, proizvodnih linij ali celo celotnih tovarn. Ti dvojčki omogočajo, da dogajanje v fizičnem svetu spremljamo, analiziramo in simuliramo v virtualnem okolju. Digitalni dvojček ni le vizualna upodobitev, temveč sistem, ki v realnem času sprejema podatke, jih obdeluje in se odziva na spremembe. Na ta način lahko podjetja predvidijo napake, optimizirajo procese in pospešijo razvoj brez prekinjanja proizvodnje.
Prihranki so merljivi in opazni
Metaverse v industrijskem kontekstu ni nekaj oddaljenega ali eksperimentalnega. Že danes obstajajo rešitve, ki omogočajo vpeljavo teh principov v prakso. Po raziskavi McKinsey iz leta 2023 uporaba digitalnih dvojčkov v proizvodnji vodi do 30 % nižjih stroškov vzdrževanja, 50 % hitrejšega razvoja izdelkov in 10-25 % povečanja produktivnosti v zgolj dveh letih.
Ključni razlogi, zakaj to postaja pomembno prav zdaj, so večplastni. Prvič, industrijska okolja ustvarjajo vedno več podatkov. Terabajti podatkov dnevno nastajajo v vsakem večjem obratu, a brez ustrezne analitike in konteksta ti podatki ostajajo neizkoriščeni. Industrijski metaverse omogoča, da te podatke uporabimo za izboljšanje odločanja in odzivnosti v realnem času.
Drugič, podjetja se soočajo s pritiskom energetske in okoljske učinkovitosti. Vsaka optimizacija, naj gre za ogrevanje, hlajenje, porabo energije ali logistiko, ima neposreden vpliv na okolje in stroške. Virtualno testiranje ukrepov pred njihovo implementacijo v realnem svetu pomeni manj napačnih odločitev in večjo odgovornost.
Tretjič, pomanjkanje kadrov, predvsem tehnično usposobljenih, sili podjetja k iskanju novih pristopov k usposabljanju. Industrijski metaverse omogoča varno, hitro in realistično učenje v simuliranem okolju, brez ogrožanja ljudi ali proizvodnih sredstev. To je še posebej pomembno v panogah, kjer so napake lahko drage ali nevarne.
Kako začeti z metaverse in digitalnimi dvojčki?
Priprava na uvedbo industrijskega metaversa se začne z razvojem podatkovne infrastrukture. Potrebni so sistemi, ki omogočajo zajem in interpretacijo podatkov v realnem času. Nato je treba zagotoviti integracijo umetne inteligence, ki omogoča analizo teh podatkov in njihovo pretvorbo v uporabne informacije. Nenazadnje pa je treba vzpostaviti kulturo, ki spodbuja digitalno pripravljenost, tako pri vodstvu kot pri operativnih ekipah.
Mi smo že pripravljeni
V HIProjectu smo danes močno vpeti v pripravo temeljnih komponent. Z ekskluzivnim zastopstvom za iba sistem, ki omogoča milisekundni zajem procesnih podatkov, lastnim razvojem umetno inteligentnih modelov ter jasno filozofijo Industrije 5.0, ki v središče postavlja človeka, omogočamo digitalno preobrazbo, ki se lahko organsko razvije tudi v simulacijsko smer.
Industrijski metaverse torej ni abstraktna prihodnost. Je logično nadaljevanje trenutnih tehnoloških procesov. Z njim industrija pridobi več kot le navidezno okolje, pridobi strateško prednost. Je orodje, s katerim lahko z manj napakami, manj porabe in več znanja vodimo industrijo v novo desetletje.
Podjetja, ki bodo razumela moč simulacije, predvidevanja in sodelovanja v virtualnih okoljih, bodo pripravljena na izzive nove dobe.
Vas zanima, kako začeti z digitalnim dvojnim razmišljanjem? Pogovorimo se. Najprej pride podatkovna preglednost. Potem simulacija. In nato industrija prihodnosti.
