V Hiprojectu verjamemo, da prihodnosti industrije ne moremo graditi brez šol. Prav zato smo v Slovenskih Konjicah organizirali strokovno srečanje z vodstvi in učitelji iz osnovnih in srednjih šol, namenjeno iskrenemu dialogu o tem, kakšna znanja bodo mladi potrebovali v svetu, ki ga vse hitreje oblikujejo humanoidni roboti, umetna inteligenca in avtomatizacija.
Humanoidni roboti niso več prihodnost, ampak realnost
Osrednji del dogodka je bila predstavitev humanoidnega robota UBTECH Walker S2, najnaprednejšega humanoidnega robota v Evropi in prvega s samostojno zamenjavo baterije. Robot je zasnovan za delo v realnih industrijskih okoljih, tam, kjer so pogoji za človeka dolgoročno škodljivi, nevarni ali izjemno naporni.
Direktor Hiproject Urban Pevnik je ob tem poudaril: “Z obstoječimi rešitvami smo v industriji dosegli okoli 90% avtomatizacije. Prihodnost pa je v humanoidnih robotih, ki lahko dopolnijo človeka v preostalih 10 -15%. To so dela v prahu, mrazu, pri sevanju in vsepovsod drugje, kjer človeka ne bi smelo biti.”
Dodaja, da cilj ni zamenjava ljudi, temveč prestrukturiranje težkih delovnih mest: “Želimo ustvariti industrijo, kjer tehnologija človeka razbremeni in mu omogoči, da dela bolj varno, ustvarjalno in dolgoročno vzdržno.”
Šolstvo se mora pravočasno prilagoditi
Pevnik je bil jasen tudi glede izobraževalnega sistema: »Nekateri poklici, ki jih danes učimo, čez pet let ne bodo več obstajali. Novi pa šele prihajajo. Ne bi rad, da smo prepozni. Zato moramo začeti pogovor zdaj, skupaj.«
Šole same ne zmorejo spremembe
Predstavnik ministrstva za vzgojo in izobraževanje, Borut Čampelj, je izpostavil pomen sodelovanja šol z lokalnim okoljem. »Šolstvo samo ne more ustvariti družbe prihodnosti. Potrebuje podjetja, nevladne organizacije, raziskovalce. To sodelovanje je danes nujno.«
Posebej je opozoril na pomen kritičnega mišljenja in čustvenega razvoja mladih: »Raziskave kažejo, da otroci do sedmega leta ne ločijo med človeškim in nečloveškim. Zato je razvoj kritičnega mišljenja ena ključnih veščin prihodnosti.«
Tehnologija kot priložnost za lokalni razvoj
Nena Dokuzov je izpostavila pomen tehnološke kontinuitete v regiji. »Šolski center Slovenske Konjice je bil prvi, ki je uvedel 3D-tisk. Takšni projekti so ustvarili tehnološko kapaciteto območja, ki danes rezultira v tem, da tukaj govorimo o humanoidnih robotih,« je pojasnila.
Ob tem je poudarila: »Tehnologijo danes še uvažamo, a prav tukaj je priložnost za slovenski razvoj, in sicer v integraciji, znanju in ljudeh.«
Humanoidni roboti v službi človeka
Vodja prodaje Hiprojecta Bojan Goluh je pojasnil, zakaj so humanoidni roboti naš naslednji logični korak: »Humanoidni roboti imajo človeško obliko zato, ker je svet narejen za človeka, denimo orodja, kljuke, delovna mesta. Delovno mesto pripeljemo k robotu, ne obratno.«
Predstavil je tudi robota MAX: »Velik je 177 cm, težak 70 kg. MAX pomeni Autonomous Mechanical Executor. A bistvo ni velikost, temveč varna integracija in sodelovanje z ljudmi.«
Panel: humanoidni roboti, človek in prihodnost znanja
Panelno razpravo je moderirala Nena Dokuzov.
dr. Igor Kovač z Institut Jožef Stefan je pojasnil temeljno logiko humanoidne robotike:
»Humanoidni roboti imajo človeško obliko zato, ker je svet narejen za človeka – orodja, kljuke, delovna mesta. Ne prilagajamo okolja robotu, ampak robota obstoječemu okolju.«
Ob tem je poudaril izjemno izhodišče Slovenije na področju robotike:
»Po številu industrijskih robotov na 10.000 zaposlenih smo tretji v Evropi in sedmi na svetu. Imamo znanje, izobraževalni sistem in vrhunske raziskave. Z najnaprednejšim humanoidnim robotom v Evropi imamo odlično priložnost, da humanoidno robotiko začnemo razvijati tudi doma.«
Urban Pevnik, direktor Hiprojecta, je razpravo umestil v širši kontekst Industrije 5.0 in vloge človeka v prihodnji industriji. Poudaril je, da cilj uvajanja humanoidnih robotov ni nadomeščanje ljudi, temveč preoblikovanje delovnih mest:
»Slabega zaposlenega ni. Obstaja pa slab sistem ali vodenje, ki ne zna najti prave vloge za človeka. Naš cilj je, da tehnologija prevzame najtežja, nevarna in ponavljajoča se dela, človeku pa omogoči varnejše, bolj ustvarjalno in dolgoročno vzdržno delo.«
Ob tem je dodal, da mora imeti industrija pogum, da pravočasno razmišlja o prihodnosti znanj in poklicev: mladim je treba omogočiti stik s tehnologijami prihodnosti, še preden vstopijo na trg dela.
Bojan Goluh, vodja prodaje v Hiprojectu, je poudaril praktični vidik uvajanja humanoidnih robotov v industrijo in jasno razmejil vlogo podjetja:
»Hiproject ni klasični distributer, temveč integrator. Pri vsaki stranki najprej ugotovimo, kaj dejansko potrebuje. Nato svetujemo, izberemo primernega robota – sodelujemo z več proizvajalci – izvedemo programsko in sistemsko integracijo, testiranje ter zagotovimo servis in dolgoročno vzdrževanje. Robot sam po sebi ni rešitev.«
Trenutno humanoidni roboti sodelujejo predvsem pri enostavnejših opravilih, kot so sortiranje, nalaganje, prestavljanje in logistične naloge, s časom pa bodo prevzemali vedno bolj kompleksne naloge. Posebej je izpostavil pomen varnosti in zaupanja zaposlenih, saj brez tega tehnologija ne more zaživeti v praksi.
Pomemben del razprave je bila tudi vizija prihodnje infrastrukture. Hiproject v prenovljeni nekdanji zgradbi Konus načrtuje center za robotizacijo, ki bo združeval:
- raziskovalni center za integracijo humanoidne robotike,
- razstavni in demonstracijski prostor,
- izobraževalni del za mlade, strokovnjake in industrijo.
Človeški in družbeni vidik tehnologije je v razpravo vnesla Tjaša Šašić Marciuš iz podjetja Pro Bit:
»Roboti človeka ne morejo zamenjati. Nikoli ne bodo socialna opora, ne bodo imeli empatije in človeškega stika. Lahko pa prevzamejo vse ostalo – rutino, ponavljajoča se opravila in obremenitve – ter tako razbremenijo strokovni kader, da bo imel več časa, manj stresa in bo svoje delo opravljal bolje.«
Panel je sklenila moderatorka Nena Dokuzov z jasno vizijo prihodnosti:
»Upam, da bomo prvi v Evropi, ki bomo humanoidnega robota razvili sami. Znanje in veščine imamo. In upam, da bodo tudi naše šole prve v Evropi, ki bodo razvijale toliko talentov, da bodo mladi lahko takoj vključeni v prakso.«
Panelna razprava je pokazala, da humanoidni roboti niso zgolj tehnološki izziv, temveč strateška priložnost za Slovenijo – če jih bomo razvijali v sodelovanju industrije, znanosti in šolstva ter z jasnim fokusom na človeka.
Kaj nas čaka?
Dogodek je pokazal, da humanoidni roboti, umetna inteligenca in Industrija 5.0 niso več vprašanje »če«, temveč »kako«. Kako jih bomo vključili v družbo, kako jih bomo učili razumeti in kako bomo mlade opremili z znanji, ki jih bodo potrebovali v svetu, kjer tehnologija ne nadomešča človeka. Namesto tega mu omogoča, da spet postane človek.
In ta pogovor se je v Slovenskih Konjicah šele začel.
